15. avgusta 2025
Praznično kolesarjenje nas osmih Kolesarskih polžkov iz DCA Ljubljana bi minilo brez posebnosti, če ne … če ne bi mene in mojega bicikla udeleženke morale reševati iz gostega grmovja tam nekje blizu Kolesarskega mosta čez Ljubljanico. Mislil sem, da sem že na nivoju vrhunskih kolesarjev, pa sem med vožnjo pogledal nazaj, da preverim skupino za seboj. Samo hipec – in ceste je zmanjkalo!  A še Pogačarju in drugim asom se zgodijo padci … kako se ne bi meni. Tokrat k sreči brez posledic, zato smo lahko odkolesarili dalje.
Na koncu Črne vasi smo se obrnili proti zahodu in skozi Podpeč prispeli do vasice Jezero, kjer so se ob jezeru že zbirali prvi kopalci. Po prvi kavici smo nadaljevali proti Podkraju in Tomišlju, z vmesnim postankom na hipodromu Vrbljene. V Strahomeru smo zavili levo proti Iški vasi in se mimo vasice Iška zapeljali do soteske Iškega vintgarja. Ob reki je vel prijeten hlad, a vročina je vseeno naraščala, zato smo se po okrepčilu hitro podali nazaj proti Viču.
Na poti smo se ustavili še pri Igu in v Iški Loki občudovali štorkljo z naraščajem, v Mateni pa sem pokazal, kje DCA-jevci z Jakobom igramo tenis. Čez Brest nas je pot vodila na makadam proti Črni vasi, od tam pa preko Kolesarskega mostu nazaj v Ljubljano, kjer smo se razkropili vsak proti svojemu domu.
Za nami je bil prijeten, malce vroč poletni dan. Predvideno – delno krožno – približno 50 km dolgo turo smo uspešno in srečno zaključili. Tudi tisti brez pomoči elektrike se niso pritoževali nad hitrostjo te etape. 
Zapisal prostovoljec Franci
15. 8. 202