2. junij 2026

 

V torek po deževnem vikendu smo se odpravili Vandrovčki na izlet z vlakom na Most na Soči. Vreme je bilo  sončno kot naročeno. Reka Soča nas je spremljala že med vožnjo in marsikdo se je spomnil na našega pesnika Simona Gregorčiča, ki krasno opeva Sočo.

 

Najprej smo šli peš 2 km do ladjice Lucija, ki nas je že čakala v pristanu akumulacijskega jezera hidroelektrarne Doblar. Jezero je dolgo 7 km in največja globina je 32 m, najširši del pa je širok 600 m. Popeljali smo se na panoramski razgled po jezeru. Čudovita pokrajina, zanimive ptice in pa seveda kapitan, ki nas je zasul še z različnimi anekdotami, povezanimi z jezerom, Sočo in pokrajino. Po vožnji z ladjico nas je pričakal lokalni Vodič Miha, ki nas je popeljal po mestu. Seznanil nas je z zgodovino nastanka mesta že iz Bronaste dobe.

 

Most na Soči se je do l.1952 imenoval SV. Lucija na Soči tako kot ladjica. Gre za strnjeno naselje v Soški dolini v stičišču reke Idrijce in Soče in je v občini Tolmin. V mestu se je rodilo kar nekaj znanih ljudi in sprehodili smo se mimo njihovih hiš. Ogledali smo si tudi cerkev Sv. Lucije in si ogledali njeno notranjost. Freske in slike so delo Toneta Kralja, narejeno vse po njegovih zamislih. Sam Most na Soči je bil poseljen že v davni preteklosti in je znan po številnih arheoloških najdiščih, največ pa iz bronaste dobe. V šoli je pa tudi v pritličju zanimiv majhen muzej. Ni naključje, kajti ko so dograjevali prizidek k šoli so odkrili čudovite ostanke hiš v nizu kot ulica. Na njej pa so našli čudovite izdelke lončarjev, kovačev, topilničarjev. Tako imajo ohranjen čisto originalen temelj tako imenovane dolge hiše. Največja zanimivost pa je bila, da je vodnik kar nekajkrat omenil Ljubljano in Ig pri Lj., kajti že v stari bronasti dobi so našli zanimive izdelke, ki so se pojavljali v Lj., Mostu na Soči in pa tudi na italijanskem delu vse do Padove. 

 

Veseli smo bili tako lepega vremena, dobrega vzdušja in pa zanimivih prigod na ladjici in z vodičem. Dobre volje smo počakali vlak za Jesenice in naprej za Ljubljano.

 

Zapisala Marjetka Rotar in fotografiral Milan Marsetič.