Po dolgem času smo šli z Vandrovčki spet v Novo Gorico, kjer smo si ogledali samostan Kostanjevica, cerkev, grobnico, Škrabčevo knjižnico in pa rožni vrt z vrtnicami burbonkami.

 

Potovanje iz Ljubljane v Novo Gorico je bilo zelo pestro, kajti dela na železnici so nam popestrila vožnjo z avtobusom- tja in nazaj. Peljali smo se iz Mosta na Soči, skozi Kanal, Solkan do Anhovega, tam pa nazaj na vlak do Nove Gorice. 

 

V Novo Gorico smo prišli z 20-minutno zamudo, tako, da smo imeli kratek postanek za kavico, potem pa smo se dobre volje podali proti Kapeli – samostanu Kostanjevica. Hrib se imenuje tako po kostanjih, ki jih je bilo včasih polno. Tam nas je pričakala prijetna vodička, ki nam je na šaljiv način vse razložila o življenju na gradu – samostanu. Popeljala nas je v cerkev, kasneje pa smo si pogledali še grobnico v kripti pod cerkvijo, kjer je shranjeno šest sarkofagov. V enem izmed njih so tudi posmrtni ostanki zadnjega iz Fran. veje  dinastije Buorbonov. Pogledali smo si tudi čudovito Škrabčevo knjižnico. Zanimivo je bilo videti najmanjšo knjižico in največjo knjigo, ki se nahaja v knjižnici. Te knjige so prenesli iz Sv. gore frančiškani, ki so jo morali zapustiti. Bilo jih je 5000, vendar ob raznih selitvah jih je ostalo samo 2000. Danes knjižnica obsega 16000 knjig. med njimi je najstarejši prvotisk (inkunabula) star 550 let, kar pomeni, da je bila natisnjena pred odkritjem Amerike in le nekaj let po izumu tiska. Knjižnica je res vredna ogleda.

 

Potem pa smo se sprehodili še po rožnem vrtu vrtnic, ki pa so žal bile že odcvetele oz. so bile uničene od nedavnega neurja sodre. Tiste, ki pa so še cvetele pa so bile čudovite. Veseli  in zadovoljni smo odšli proti vlaku za Sežano, naprej pa do Logatca, kjer pa smo šli ponovno na avtobus do Ljubljane. Veselimo se ponovnega potepanja z Vandrovčki.