You are currently viewing Kolesarski polžki zopet kolesarili do mnogih zanimivosti

Kolesarski polžki zopet kolesarili do mnogih zanimivosti

Kolesarski polžki zopet kolesarili do mnogih zanimivosti

Kolesarski polžki smo se tokrat podali na gorenjski konec. Zbrali smo se v torek, 28. julija 2026, pred prostori LPP na Celovški cesti. Pot nas je vodila skozi Gunclje, Stanežiče in Medno, od koder smo se povzpeli do Slavkovega doma, ki pa je bil žal zaprt.

Dom je dobil ime po lokalnem alpinistu, planincu in partizanu Slavku Čarmanu, v njegovi bližini pa stoji tudi njemu posvečen manjši spomenik. Gostilna je nekoč slovela po posebni specialiteti – bikovih jajcih (prašnikih), danes pa je bolj znana po domačih dobrotah in ocvrtem piščancu.

Od Golega Brda do Plečnikove dediščine

Po krajšem postanku smo hitro zagrizli v strmino proti vasici Golo Brdo. Sledil je izredno strm spust v dolino in vožnja skozi Žlebe. Po novejši kolesarski stezi smo prispeli do Plečnikove kapelice v Preski pri Medvodah.

Arhitekt Jože Plečnik je načrte zanjo izdelal leta 1934. Zamislil si jo je kot miniaturno cerkev zaprtega tipa s položno dvokapno streho in samostojnim zvonikom. Ta arhitekturni spomenik je bil leta 2018 razglašen za kulturni spomenik lokalnega pomena, leta 2020 pa so ga popolnoma in natančno obnovili v njegov prvotni videz.

Preko novih brvi in po poteh narodnih herojev

V Medvodah smo si privoščili obvezen postanek za osvežitev in kavico. Pot smo nadaljevali čez Soro po novejšem mostu za pešce in kolesarje. Po prijetni kolesarski stezi smo se spustili do nove jeklene brvi Medno–Vikrče, ki preči reko Savo in je bila pred kratkim odprta za promet. Nova konstrukcija nadomešča skoraj 90 let staro leseno visečo brv, ki so jo avgusta 2023 uničile katastrofalne poplave.

Po obveznem fotografiranju na mostu smo kolesarili nazaj proti Spodnjim Pirničam, kjer smo si ogledali rojstno hišo narodnega heroja Franca Rozmana – Staneta s spominskim obeležjem. V njej je urejen miniaturen muzej, a se je za ogled potrebno prej najaviti.

Obisk pri Jakobu Aljažu v Zavrhu

Namesto planirane vrnitve proti Zbiljskemu jezeru smo se složno odločili, da se zapeljemo še v Zavrh pod Šmarno goro. Tam stoji rojstna hiša Jakoba Aljaža (rojenega 6. julija 1845), ki je danes preurejena v muzej. Jakob Aljaž je bil slovenski rimskokatoliški duhovnik, skladatelj, gornik in narodni buditelj, ki je odigral ključno vlogo pri ohranitvi slovenske podobe naših gora. Njegovo najbolj prepoznavno dejanje je bil nakup vrha Triglava in postavitev Aljaževega stolpa leta 1895, s čimer je preprečil ponemčevanje Julijskih Alp. Si predstavljate našo radovednost? V Sloveniji namreč ni vedno dano videti kar dveh Aljaževih stolpov istočasno!

Hvala, Milica!

Za varno in prijetno kolesarjenje gre zahvala naši »DCA profesionalni kolesarki« Milici. Že na začetku sem jo prosil, naj vozi spredaj in narekuje bolj umirjen tempo, kot ga imam običajno jaz. Prav zaradi njenega odličnega poznavanja domačih krajev smo videli in doživeli toliko zanimivega. Za piko na i nas je usmerila na gozdno cesto, po kateri smo prečili pot iz Zavrha do Šmartnega pod Šmarno goro.

Draga Milica, hvala ti, da sem lahko malo drugače spoznal kraje, kjer sem nekoč preživel kar 7 let svojega življenja.

Izlet smo uradno zaključili v Šentvidu nad Ljubljano. Ob ohlajeni pijači in prijetnem klepetu smo strnili vtise, nato pa odkolesarili vsak proti svojemu domu. Na koncu so naši števci pokazali  le 45 prevoženih kilometrov.

Zapisal prostovoljec: Franci Hrastar