Obisk Frančiškanske knjižnice in pinakoteke sredi Ljubljane
27. marca 2024
Čudovita knjižnica s pinakoteko* nekaj korakov od Prešernovega spomenika! Obiskali smo jo v okviru DCA krožkov, latinskih in slovenskega, in smo navdušeni!
Takole je bilo … Vstopimo v stranski del cerkve in se znajdemo v miru, tišini, na hodnikih pa polno umetniških del. Ne ogledamo si vseh, hitimo naprej k svojemu cilju: muzeju in knjižnici. Naše navdušenje nad deli podpira super vodnik, brat Jan Dominik Bogataj, frančiškan in samostanski knjižničar.
V muzeju se moje oko in moje misli najprej ustavijo na gotskem kipu Marije z detetom, ki je dolgo časa počival v depojih Narodne galerije, zdaj pa je vrnjen domov. Primerjam ta gotski kip s tistim, ki je razstavljen v Narodni galeriji. Kako je ta lepo ohranjen, kako sta lepa Marijin in Jezusov izraz! Zelo ga cenijo, saj je postavljen v stekleno vitrino s stalno temperaturo in vlažnostjo. Poleg so razstavljane knjige iz časa pred izumom tiskarskega stroja, pisane na pergament. Oko se mi ustavi na ozki knjigi, ki je razstavljena v vitrini. Ta je bila tiskana. Zakaj je kar zaprta, vse ostale so odprte, da lahko pregledamo vsebino? Pa nam brat Jan Dominik pojasni, da so bile takrat knjige dragocene in so jih zaščitili s pergamentom. S pergamentnimi listi knjig iz preteklosti. Ajoj, kaj se dogaja?!? Pa nas je brat Jan Dominik potolažil, da je to pravzaprav dobra stvar, se je vsaj kaj ohranilo. Zanimivo …
Med ostalimi predmeti sta mi pozornost pritegnila Plečnikova monštranca in njegov šah – a tudi to je delal Plečnik? Spet spoznam nekaj novega o njem. Naprej smo si šli ogledat razstavljene slike. Ne morem se jih nagledati. Meni osebno je največ pozornosti pritegnila slika Riharda Jakopiča Janeza Krstnika in Jezusa. Tu sta dve sliki. Impresionisti. Stojim z odprtimi usti in ne morem naprej. Ne morem. Kar naprej se vračam k njej in pa k sliki Jurija Šubica Marijino obiskanje iz leta 1884. Zakaj? Najbolje, da sami obiščete muzej in vse boste zvedeli. Videli boste tudi skico Mateja Strnena za stropno fresko frančiškanske cerkve. Pa še mnogo drugega je v muzeju. Res ga morate obiskati!
Tra ra, zdaj pa v knjižnico! Stojim z odprtimi usti in gledam vse te knjige. V treh nadstropjih, vse lepo pregledno zloženo. Ročno pisane knjige. Koliko truda, koliko bogastva! Neprecenljivo. Je lahko še kaj boljšega? Ja, je. Brat Jan Dominik nam prinese Kopernikovo knjigo. Enega od približno šestotih ohranjenih izvodov. Res neprecenljivo. Brat jo je prinesel z golimi rokami. Ko ga vprašamo, kje ima bele rokavice, se nam nasmehne in pove, da je bil na predavanju na Oxfordu. Tam so razložili, da so bele bombažne rokavice pravzaprav škodljive. So preveč grobe in lahko opraskajo črnilo v knjigi. Bolje je da se tem knjigam približamo z čistimi suhimi rokami, kajti koža je bolj nežna kot bombažne rokavice. In manj poškoduje knjige.
Se vam zdi zanimivo? Bi radi izvedeli še več? Potem pa pot pod noge in v muzej! Prepričana sem, da boste v njem preživeli zelo prijetno in poučno popoldne.
Zapisala Carmen Pihler
Foto: Nevenka in Živa
*Pinakoteka je sistematično urejena zbirka umetniških slik.
