22. avgusta 2024

Ja, prav ste prebrali in se zamislili. Ali so sedaj polžki na hitro prišli še na Golovec? Ali jih nimamo dovolj že v naših vrtovih. Seveda, da je tam veliko navadnih lazarjev, a na Golovec so odhiteli Hitri polžki pohodniške skupine DCA Ljubljana.

V četrtek 22. avgusta 2024, je Franci Hrastar zbral kar 11 polžic in jim pripravil prekrasno pohodniško potepanje. Odlično se je zrehabilitiral in ponovno dokazal, kako pomembna motivacija je močna želja, da začneš pohajati po že utrjenh pohodnih poteh in pri tem že načrtuješ, kdaj zaviješ na zahtevnejše, pa čeprav z novim kolenom.

Pohod po pogorju Golovec smo začeli kar nad sedežem DCA Rudnik. Ob prvih dveh Ribnikih smo občudovali mlade lokvanje. So kot prekrasne lila zvezde na gladini. Z malo hrane smo  tudi krape zvabili iz njihovih blatnih globin. Malo nad njimi nas pozdravijo zvoniki rakovniške cerkve. Pot ni blatna kljub dežju dan prej.  Je pa silno razrita in te kar malo stisne ob misli, da so bili tu  čisto “na sveže” divji prašiči. Po nekaj več vzpona pridemo na urejeno cesto, ki je že del Poti spominov in tovarištva in kjer tečejo tek trojk. No, za nas je bila hoja kar dovolj. Vzamemo si čas za kratek počitek in Franci nam nekaj pove o številnih markacijah  na drevesih, rumena je za Jakobovo pot itd. Ob njih so še table z napisi v katero smer se lahko odpraviš in koliko km boš prehodil, tako da je skoraj odveč strah, da si v popolni divjini in brez orientacije. Franci z nekaj polžicami švigne še do Observatorija in izve, da  bo 22. septembra dan odprtih vrat – pridemo, dogovorjeno.  Po malo bolj strmi poti dosežemo vrh z imenom Luknja. Res ima luknjo, kaj več o imenu nismo poizvedovali. Posebno je, da so sedaj okoli “prave luknje” postavljene lične klopi s počivalnimi nasloni, na sedežnem delu pa si obikovalec lahko  prebere in ogleda pot razvoja človeka od pradavnine do danes. Ogledaš si lahko še postavitev planetov in položaj naše male zemljice med njimi. No, manjše planete Mars, Venero in Jupiter ter Zemljo, ki je takoj za Marsom, so obiskovalci žal že ukradli, tako da so ostale samo še nosilne palice. Mi pa se počasi spustimo še do največjega Ribnika. Skupina je še kar popolna, čeprav je nekaj polžic zamikalo, da bi jo ubrale po poti do Štepanje vasi. Smo nagrajeni še z lepim razgledom na Ljubljano  in okolico. In v pogovoru se hitro prepletejo doživetja ob pohodih v Polhograjce (Gramada, Tošč), pa na Katarino. Pa sedaj mi je bolj jasna pot, kako priti na Molnik.

Na poti do DCA zaključimo, da smo imeli en krasen izlet. Tudi Francijev Voyo je bil zadovoljen z nami, saj ni imel veliko dela  s svojim tropom. Otvoritev jesenskega pohodništva Hitrih polžkov je povsem uspela. Hvala Franci, hvala DCA in bravo vse udeleženke.

 Zapisala Andrejka Fatur Videtič, članica DCA