Hitri polžki smo začeli pohod na Pijavi Gorici (324 m), kjer nas je pričakal prostovoljec Franci Hrastar. Od tu smo se podali do Francijevega doma, kjer nam je njegova žena Nataša pripravila prvi topli poživitveni odmerek in ocvrte miške. Okrepčani smo se, še v meglenem dopoldnevu, skozi gozd po stari rimski cesti povzpeli do partizanskega spomenika v Brezjah (480 m). Tu nas je pričakalo sonce in prvi razgledi. Pot smo nadaljevali po travniških poteh do starega vaškega jedra naselja Smrjene (464m), kjer smo malce izpraznili nahrbtnike – točno opoldne smo imeli malico. Pohod smo nadaljevali po Svarunovi poti do Gradišča nad Pijavo Gorico (534 m). Nenačrtovano smo se ustavili pri Francijevi prijateljici Tončki Fink iz DU Škofljica, ki nam je povedala, da naši pogledi tja proti vzhodu sežejo do cerkve Sv. Nikolaja nad Taborom – Cerovim v bližini Taborske jame, Kriško vas pri Polževem, Št. Jurija … in še kam. Po ogledih nas je pogostila s pecivom in seveda smo dobili drugi bogat poživitveni odmerek. Pred nami je bila še pot do Vrha nad Želimljami in cerkvice sv. Petra (580 m), kjer so se nam odprli razgledi do Kamniško – Savinjski Alp, Karavank, pa vse do Triglava in bohinjskih gora in Krnom prav na levi. Sledil je še krožen spust skozi vasico do avtobusne postaje. V 5 urah s postanki smo prehodili približno 12,5 km in naredili 19.000 korakov. Hvala Nataši in Tončki za pogostitev, skratka uživali smo.

Zapisala: Andreja Rome