Prijazna voditeljica nas je skrbno vodila med panoji in eksponati. Sredi dvorani smo z zanimanjem opazovali veliki reliefni model Lune, na kateri so se odlično videli kraterji, »morja« [to niso prava morja, v preteklosti so večje zaplate na Luni poimenovali kot morja, ke so mislili, da so] in gorovja na njej. Na posebnem manjšem panoju je tudi označen manjši krater, ki nosi ime našega znanstvenika Jurija Vege. Torej smo Slovenci tudi na Luni.* N azorno nam je predstavila Lunin mrk. Poklepetali smo tudi o gravitaciji, saj Luna s Soncem vpliva na plimo in oseko ter na nihanje zemljine skorje. Na razstavi je tudi delček (kamen) z Lune, ki ga lahko otipamo. Zanimiv in poučen je dodatek o obnašanju živali (sove, volka) ob polni Luni. Seveda nismo pozabili, da je tudi človek stopil na Luno. Veliko je zanimivosti na razstavi.

Vsekakor je razstava Vsega je kriva Luna vredna ogleda in nas navduši (izziva), da bi jo opazovali z daljnogledom (10×50, se že vidijo zanimivosti) ali teleskopom in spoznavali njeno razgibano pokrajino. Za opazovanje Lune pa ni potrebno iti daleč, saj jo lahko opazujemo iz domačega praga.

To je izziv, da bomo organizirali opazovanje Lune s teleskopom v okviru DCA v začetku prihodnjega leta.

*Še utrinek

a) Slovenija ima tudi svoj planet. Ob stoletnici (2019) Mednarodne astronomske zveze IAU so nam dodelili planet z znanstveno oznako WASP-38 in je od Zemlje oddaljen 446 sv. l., ki se »skriva« v ozvezdju Herkula. Okoli te zvezde kroži planet. Naša naloga je bila, da damo zvezdi in planetu ime.

Žirija je izbrala imeni za planet Iztok, za zvezdo pa Irena. Imeni sta utemeljeni z knjigo Pod svobodnim Soncem, Frana Seleškega Finžgarja.