Od prijavljene trinajsterice, se nas je v Šentvidu ob napovedani uri zbralo devet pohodnic in z mano vred, kot vodjo, dva pohodnika – skupaj torej enajsterica. Hitro smo zagrizli v začetno strmino predvsem zato, da bi se ogreli zaradi hladnega dne. Sredi poti nas je že grel sonček, malo smo se ustavili, popili čaj, poklepetali, se fotografirali in po dveh urah dospeli do našega cilja, lovske koče na Toškem čelu. Ob postanku smo se okrepčali, tudi ob vročem kakavu in okusni hrani. Za slovo nas je oskrbnica še ovekovečila zunaj, kjer se je medtem pooblačilo, bril je mrzel veter in kar hitro smo se po najkrajši, blatni in drsni stezi, podali v dolino v Podutik. Brez kakšnih zdrsov in dobre volje, s prehojenimi več kot devetnajst tisočimi koraki, smo se razšli z željo po novih pohodih.

Franci Hrastar, prostovoljec in član DCA