Kolesarili smo po okljukih ljubljanskega barja
📅 15. septembra 2025
📍 DCA Ljubljana
Že kar običajno ponedeljkovo kolesarjenje nas Kolesarskih polžkov z DCA Ljubljana je bilo tokrat prava poslastica – skoraj kot kulturno-naravoslovni izlet.
S startom na Rudniku se je enajsterica udeležencev (med njimi kar peterica moških, kar ni pogosto na izletih) zapeljala do okljukov ljubljanskega barja. Prvi je pod vasico Gornje Blato, ki je največji, drugi pa se zajeda globoko v Želimeljsko dolino. Med njima leži moj domači kraj Pijava Gorica, kjer smo se ustavili v kulturnem domu Skedenj in si ogledali mojo fotografsko razstavo Hribi, planine, gore.
Predsednica TD Škofljica Tončka Pal nam je predstavila izvor imena Pijava Gorica, nekaj zanimivosti o freskah v cerkvi in še marsikaj. Sledil je strm vzpon do mojega doma – zadnji, skoraj 25 % klanec, so morali nekateri celo prehoditi. Tam nas je pričakala žena Nataša s sladkim pecivom, kavico in obveznim fotografiranjem.
Pot smo nadaljevali proti Želimljam, kjer sem pokazal še štor stoletne lipe, pod katero je Finžgar napisal roman Pod svobodnim soncem. Glavni junak je Svarun, po katerem se imenuje naš tradicionalni pohod po Svarunovi poti. Nekaj časa smo sledili tej poti, dokler nismo prišli do vasice zanimivega imena Ščurki (občina Velike Lašče). Nad nami je kraljeval grad Turjak, mi pa smo se obrnili na koncu doline pri razpotju za višje ležeče vasi med Kureščkom in Rašico. Tudi vasica Prazniki je tam – in res je bil tokrat ponedeljek pravi praznik.
Nazaj smo prekolesarili celotno Želimeljsko dolino, zavili proti Igu, se na kratko ustavili pri koliščarskem muzeju Morostig, nato pa skozi Mateno in čez barje do Lavrice in naprej proti Ljubljani.
👉 Udeleženci so se morali večkrat ustaviti, da sem jim mimogrede natrosil še kakšno zanimivost.
📏 Prevozili smo 55 km
⛰️ kar nekaj klancev
🚴 Povprečje: 19,2 km/h (brez pomoči elektrike za dva udeleženca – tempo sem seveda prilagajal njima).
✍️ Zapisal: Franci Hrastar, član in prostovoljec DCA
