Zaradi slabe avtobusne povezave med Ljubljano in Polhovim Gradcem, smo kar pozno startali iz doline malce naprej od vasice Hruševo. Megla je kljub temu kar vztrajala in se je bolj pozno razkadila tudi tam gor na Katarini in Sv. Jakobu. Nam dvajseterici udeležencev pa dobre volje ni manjkalo in s krajšim vmesnim postankom smo bili v dveh urah in pol že na našem cilju – Sv Jakobu. Na njem kraljuje cerkvica, ki je bila zgrajena v 16. stoletju. Običajno se z njega ponuja čudovit pogled na Sorško polje, Ljubljansko kotlino, Karavanke, Julijske Alpe s Triglavom, Polhograjsko, Posavsko in Notranjsko hribovje. Mi ravno prevelike sreče vse to videti nismo imeli, pa drugič, nič zato, saj bo tam ostal. Spust v dolino je minil v sproščenem klepetu in seveda – sončku, ki se je prebile skozi megle. S prehojenimi 530 metrov višinci in 16. 000 koraki smo se kar dobro razmigali.

Vtise strnil prostovoljec Franci