10. marca 2026

Po dolgem času smo se spet zbrali Vandrovčki pod vodstvom Milana in smo se v torek odpravili z vlakom čez Sežano v Novo Gorico. Bilo nas je 20 vandrovčkov in že na poti proti Gorici smo veselo kramljali v vlaku. V Gorici nas je počakal vodnik Blaž Kosovel. Najprej smo se ustavili na Kavici in kdor je želel si je pojedel tudi že malico. Potem smo se odpravili na potep po mestu. Najprej smo si ogledali mejo med Slovenijo in Italijo, kjer nam je opisal, kaj se je dogajalo na naši strani in na italijanski, ko so podrli zid – mejo med državama….. Kasneje nam je opisal začetke mesta Gorice, kako je začelo rasti l.1947 in naprej do danes. Obiskali smo zanimive zgodovinske kamne, ki so bile zgodovina pokopališča, kip Rusjana, znameniti Ikarus kip, ki predstavlja krila letala in pa spodaj krsto vse v enem kosu. Ogledali smo si maketo mesta, kako se je gradil, kje so vse znamenitosti….vse pa se je odvijalo okoli železniške postaje in naprej proti gorovju. Tam se nahaja znameniti napis Tito, ki je sestavljen iz kamenja. Naprej smo si ogledali občino, upravno enoto, sodišča, vrt v občinski stavbi – atrij, ki ga je oblikoval arhitekt Vinko Glanz, ki je želel vdihniti mestni stavbi malo mediteranskega in rimskega značaja. Nad Gorico se nahaja grad Kostanjevica, v katerem se nahajajo menihi, ki pa imajo okoli gradu posajene vrtnice. Vodnik nam je predlagal, da si v mesecu maju pridemo to ogledati in se kasneje spustiti še v staro Gorico in si pogledati v tunelu različne zbirke. Če vas bo zanimalo, kaj nam bo še pokazal, vas vabim, da se nam pridružite v mesecu maju. Potem smo šli nekaj pojesti in se dobre volje odpravili proti vlaku in naprej za Jesenice in proti domu v Ljubljano. »Veselimo se naslednjega potepanja z Vandrovčki«, so izjavili člani DCA, prisotni na izletu.