Včeraj je bilo Gregorjevo, ta veseli dan, ko se ptički ženijo. Da bi proslavili ljubezen v vseh svojih oblikah, smo za vas pripravili kratek posnetek z ljubezenskimi nasveti članov DCA.…
Po Tomovih poteh na ORLE 3. marec 2023 Danes smo se pohodniki DCA zbrali v Dnevnem centru Rudnik, ki je bilo naše izhodišče za pohod na Orle. Po kratkem klepetu…
19. april 2023, DCA Puhova in Gosposvetska
Pred vrati so počitnice in mi smo se še zadnjič v tem šolskem letu dobili v OŠ Toneta Čufarja, na medgeneracijskem branju. Tokrat smo se pogovarjali o knjigi z naslovom Živalska kmetija (Andrej Rozman Roza). Tudi tokrat so nas učenci razvajali s sladkimi dobrotami, ki so jih pripravili sami. Ob toplem čaju in slastnih domačih dobrotah je medgeneracijsko druženje prehitro minilo. Ponovno se srečamo jeseni, do takrat pa smo si vsi skupaj zaželeli lepe in sproščene počitnice.
6. junij 2023
Zbudili smo se v deževno torkovo jutro, a vremenske karte so obljubljale, da nas čaka krasno vreme za izlet. Kot vodja izleta nisem niti za trenutek pomislila, da nas ne bo na drugi strani Trojan pričakala vedrina. In res je bilo tako. Olimje je bilo obsijano s soncem, ki nas je potem spremljalo praktično povsod, kjer smo hodili (na nekaj slikah, so dežniki zgolj za okras). Ogled samostana, kjer nas je prav pravljično skozi zgodovino popeljal duhovnik, ki je vodil ogled, sladek obisk čokoladnice, prisrčna gruča jelenov, ki nam je jedla iz rok, okusno kosilo in vrhunsko domače pivo, za piko na i pa kratek izlet v preteklost, ko smo še verjeli v pravljice so bili glavni gradniki mozaika, ki sestavlja čudovit izlet. Povezovalni kamenčki v njem pa je bila skupina prijetnih ljudi, ki s seboj niso pozabili vzeti velike mere dobre volje, sonce v srcih vseh prisotnih, smeh, petje in prijazen šofer, ki nas je varno pripeljal domov.
Nekaj vtisov udeležencev:
»Bilo je lepo, prijetno, zelo zabavno in imeli smo se čudovito. Ostalo nam bo v prijetnem spominu.«
»Prijeten, poučen in zanimiv izlet, tudi za otroke po srcu. Simpatični vodiči, ki znajo na hudomušen način predstaviti znamenitosti in zanimivosti. Hvala za lep izlet in organizacijo in vse ostalo.«
»Odlični enodnevni izlet, dobro organiziran, brez pripomb, posebno zanimiv je bil pater pri samostanu s svojo izčrpno razlago zgodovine. Hvala Tina, pa še drugič kam drugam.«
»Bila prvič z vami in zelo prijetno presenečena nad vodenjem ge.Tine. Hval, z veseljem se še pridružim.«
»Še takih izletov si želimo. Brezhibna organizacija, nasmejani obrazi – to je izkupiček izleta v Olimje.«
»In potem smo pili vodo iz studenca mladosti in postali spet mladi.«
»Pohvaljeno! Od začetka do konca; od organizacije, izvedbe, izbire oglednih točk, vzdušja,…še za vreme je bilo poskrbljeno. Sonček današnjega izleta pa je bila prav gotovo Tina. Hvala.«
»Bilo je tako luštno, da se nas je nekaj na Jelenovem grebenu prijelo za ramena in smo zapeli: Mi se imamo radi.«
Ko smo odhajali, je nebo zajokalo, Ljubljana pa nas je sprejela z močnim soncem.
Hvala vsem za čudovit dan.
Zapisala: Tina Jerman, strokovna sodelavka
6. junij 2023
Zbudili smo se v deževno torkovo jutro, a vremenske karte so obljubljale, da nas čaka krasno vreme za izlet. Kot vodja izleta nisem niti za trenutek pomislila, da nas ne bo na drugi strani Trojan pričakala vedrina. In res je bilo tako. Olimje je bilo obsijano s soncem, ki nas je potem spremljalo praktično povsod, kjer smo hodili (na nekaj slikah, so dežniki zgolj za okras). Ogled samostana, kjer nas je prav pravljično skozi zgodovino popeljal duhovnik, ki je vodil ogled, sladek obisk čokoladnice, prisrčna gruča jelenov, ki nam je jedla iz rok, okusno kosilo in vrhunsko domače pivo, za piko na i pa kratek izlet v preteklost, ko smo še verjeli v pravljice so bili glavni gradniki mozaika, ki sestavlja čudovit izlet. Povezovalni kamenčki v njem pa je bila skupina prijetnih ljudi, ki s seboj niso pozabili vzeti velike mere dobre volje, sonce v srcih vseh prisotnih, smeh, petje in prijazen šofer, ki nas je varno pripeljal domov.
Nekaj vtisov udeležencev:
»Bilo je lepo, prijetno, zelo zabavno in imeli smo se čudovito. Ostalo nam bo v prijetnem spominu.«
»Prijeten, poučen in zanimiv izlet, tudi za otroke po srcu. Simpatični vodiči, ki znajo na hudomušen način predstaviti znamenitosti in zanimivosti. Hvala za lep izlet in organizacijo in vse ostalo.«
»Odlični enodnevni izlet, dobro organiziran, brez pripomb, posebno zanimiv je bil pater pri samostanu s svojo izčrpno razlago zgodovine. Hvala Tina, pa še drugič kam drugam.«
»Bila prvič z vami in zelo prijetno presenečena nad vodenjem ge.Tine. Hval, z veseljem se še pridružim.«
»Še takih izletov si želimo. Brezhibna organizacija, nasmejani obrazi – to je izkupiček izleta v Olimje.«
»In potem smo pili vodo iz studenca mladosti in postali spet mladi.«
»Pohvaljeno! Od začetka do konca; od organizacije, izvedbe, izbire oglednih točk, vzdušja,…še za vreme je bilo poskrbljeno. Sonček današnjega izleta pa je bila prav gotovo Tina. Hvala.«
»Bilo je tako luštno, da se nas je nekaj na Jelenovem grebenu prijelo za ramena in smo zapeli: Mi se imamo radi.«
Ko smo odhajali, je nebo zajokalo, Ljubljana pa nas je sprejela z močnim soncem.
Hvala vsem za čudovit dan.
Zapisala: Tina Jerman, strokovna sodelavka
29. maj 2023, DCA Povšetova
1. junij2023, DCA Puhova
V okviru Tednov vseživljenjskega učenja smo v DCA Puhova organizirali predavanje. Pridružila se nam je gospa Petra Boh iz Gerontološkega društva Slovenije, in nam predstavila kako lahko prilagodimo bivalno okolje, da bo naše življenje kvalitetnejše. Gospa Boh ima dolgoletne izkušnje na področju dela s starejšimi ljudmi, ki jo vodijo k celostnemu pristopu ter h kakovostni individualni obravnavi posameznika. Predavanje je bilo poučno in zanimivo, predvsem pa smo bili veseli primerov dobre prakse.
Gerontološkemu društvu Slovenije in gospe Petri Boh se zahvaljujemo za sodelovanje.
26. maj 2023
V petek, 26.5. 2023, smo babice in dedki DCA Rudnik, skupina Glasbene urice, povabili na obisk otroke iz vrtca Galjevica. Skupaj smo prepevali otroške in ljudske pesmice. Otroci so nam zapeli svojo himno. Mi smo jih naučili igrico Klavirčke prodajam. Dedi Drago – torero in dedi Jože – bik, sta uprizorila bikoborbo ob temperamentnem prepevanju Y viva Espana. Razšli smo se z Mi se imamo radi in si obljubili, da se bomo še srečali.
Zapisala članica in prostovoljka Olga Weissbacher
30. maj 2023
30. maj 2023
Končno nam je uspelo prehoditi to kulturno romarsko pot. Prvi obisk je bil namenjen domačiji poliglota Matije Čopa. Tu nam je bil prikazan film o znamenitostih tega področja, imenovanega tudi Kašarija, ker so domačini jedli kašo 18 krat potem pa je bila nedelja. Prva naselitev je bila na Ajdni 1045 m. Pot nas je vodila mimo osnovne šole, kjer stojijo doprsni kipi Antona Janše, Matije Čopa, Franceta Prešerna, Franca S. Finžgarja in Janeza Jalna. V Breznici smo se ustavili pri repliki čebelnjaka Antona Janše, sledil je obisk domačije Franca S. Finžgarja v Doslovčah in na koncu Vrba s cerkvijo sv. Marka in rojstno hišo Franceta Prešerna. V vseh domačijah so nam vodiči zelo živo predstavili življenjske poti velikanov slovenske kulture in njihove anekdote. Polni prijetnih doživetij smo se nato podali na pot proti domu.
Zapisala: Andreja Rome
Foto: Janja Klenovšek
23. maj 2023
Čeprav se je torkov izlet Hitrih polžkov začel z malo smole, se je vse srečno končalo. Na poti proti Primorski na avtocesti, smo z našim minibusom imeli gumi defekt. Po uspešni intervenciji asistence smo pohiteli našemu izhodišču naproti, v Senožeče. Med hišami smo se povzpeli v prijetno hladen gozd, kar nam je kar prijalo, saj smo bili že kar pozni in je sonce že močno pripekalo. Zadnji del poti je potekal po cvetočih travnikih in pašnikih, ki so prava paša za oči: polni raznovrstnega cvetja, narcis, potonik in še in še. Po slabih dveh urah hoje smo stali na vrhu Vremščice (1027 m), ker pa je neprijetno pihalo, smo se zatekli malce nižje k cerkvici sv. Urbana, ki tam stoji že od 13. stoletja. Ogledali smo si tudi zavetišče sv. Frančiška Asiškega ob cerkvici. Po okrepčilu in slikanju smo se vrnili po isti poti in se ustavili še na pijači v bližnjem gostišču.
Zapisal član in prostovoljec DCA Štefan Rojina
25. maj 2023
18. maj 2023
19. maj 2023
Končno petek, brez dežja. Odpeljali smo se z vlakom do Ivančne gorice. Čas smo imeli za jutranjo kavico, v bližnjem bifeju. Počasi smo se odpravili proti Viru in pot po gozdu nadaljevali do Lavričeve koče. Po krajšem počitku je devet zagnanih članic z veliko pohodne energije odkorakalo še naprej do Pristave. Dobre volje ni pokvarila razmočena in drseča pot. Prekrasni pogledi po bližnjih gričih in zeleni pokrajini, so bili dodatni balzam za naše oči , pljuča in dušo. Preostali del skupine pa je ob prihodu Maksa Jerina šlo na ogled cerkve sv. Miklavža, ki stoji na vrhu hriba. Obširno nam je razložil, da se cerkev omenja že leta 1250. V 17. stoletju so cerkvi prizidali še kapelo sv. Antona Padovanskega. Tu se stekajo kozmične sile in sem hodijo tudi iz drugih držav izvajat meritve.
Ime je koča dobila po Jožetu Lavriču. Kupil je kaščo in jo prestavil na Gradišče, kjer je služila lovcem. Kasneje je bila obnovljena. Veliko je lesenih skulptur, zelo lepo urejena okolica in veliko prostora za otroke. Poudaril je kako je družina povezana, da še vsak dan obišče svojega devedesetletnega očeta. Zagovarja stališče poštenosti in občutek do sočloveka. Veliko dela in truda je vloženo v to kar danes je. Posebnost, ki smo jo doživeli, pa je sekiromet. Pred lesenimi tarčami dobiš sekiro in se jo meče v tarčo. Je zelo naporno in po nekaj poizkusih je tudi naši Tini uspel lep met.
Gradišče nad Šentvidom pri Stični leži nad velikim podzemeljskim jezerom. Globoko pod hribom Gradišče se v Šimenkovem breznu skriva podzemno jezero. Prve omembe se pojavijo že v ljudskih pripovedkah. Prve zapiske najdemo leta 1933, kjer so že raziskovali jame. Po letu 1934 se je zanimanje za raziskovanja ustavilo in se je pričelo šele po drugi svetovni vojni. V letih 1950, 1961 in 1964 so ljubljanski jamarji raziskovali še spodnje dele jame.
Ko je prišla skupina z pohoda, smo se vsi usedli za mizo in pojedli odlično obaro in pito. Po veselem kramljanju so nam fantje zapeli hudomušno pesem o ženskah. Zelo lepo pa nam je par pesmi zapel Jaka.
Počasi smo se vseli odpravili proti Šentvidu na vlak. Bil je lep izlet in se zahvaljujemo Franciju in Tini za lepo vodenje.
Zapisali udeleženci pohoda DCA
19. maj 2023, Center Zalog
V petek, 19. maja 2023, smo v prireditveni dvorani Centra Zalog imeli premiero predstavitvenega filmčka DCA Ljubljana, ki jo je popestril koncertni nastop vokalne skupine zborovske zabavne glasbe BeJazzy. S pestrim naborom pesmi je koncert navdušil vse obiskovalce, vsa dvorana je prepevala. Iz srca se zahvaljujemo vsem pevcem vokalne skupine BeJazzy in njihovi vodji Ksenji Pirc za tako lep večer ter si želimo še čim več takšnih skupnih prireditev.
DCA Puhova, Tržaška, Zalog, Kunaverjeva, Povšetova, Gosposvetska
Obiskala nas je prijetna skupina študentk in študentov delovne terapije, ki so pokazali svojo ustvarjalnost, naši člani pa so bili nad njimi navdušeni in so z veseljem sprejemali njihovo znanje.
Tudi študenti so bili navdušeni nad našimi člani, kako se še aktivno vključujejo v različne dejavnosti, pohvalili so njihovo pozitivno energijo in željo po znanju. Delavnica je potekala v sproščenem vzdušju, med pogovorom so si izmenjali tudi življenjske modrosti in izkušnje.
Drage študentke in študenti, vabljene da nas spet obiščete!
Knjižnica Zalog, 9. maj 2023
V četrtek, 9. maja 2023, je bila v Knjižnici Zalog otvoritev Slikarske razstave članov DCA Zalog, Povšetova in Gosposvetska pod mentorstvom Vande Žužek. Vsebina razstave se navezuje na tesno povezanost človeka z naravo in prikazuje živalski svet skozi oči slikarjev. Otvoritev so popestrili glasbeni nastopi otrok Glasbene šole Moste – Polje. Razstavljene slike so prava paša za oči, zato si razstavo v naslednjih dneh vsekakor oglejte.
Hvala članom za te čudovite stvaritve, najlepša zahvala pa seveda mentorici Vandi Žužek, ki že leta vodi slikarske delavnice v DCA-jih in spodbuja kreativnost naših članov. Prav tako zahvala tudi Knjižnici Zalog, ki je dala na razpolago svoje prostore in učencem glasbene šole, ki so tako lepo popestrili otvoritev razstave.
4. maj 2023
Velika planina (Volovljek) je bila prava kraljevska tura za kolesarje DCA Ljubljana. Prelaz Volovljek leži na razvodju med Kamniško Bistrico in Savinjo na vzhodnem robu Kamniško Savinjskih Alp in je na nadmorski višini 1029 m.Iz Volovljeka se odcepi cesta, ki so jo asfaltirali še za 4 km proti Veliki planini, tako da smo se povzpeli na cca 1200m. Lansko leto se je tu odvijala kolesarska dirka po Sloveniji s gorskim ciljem.Potek poti je bil: Ljubljana – Črnuče – Trzin – Loka pri Mengšu – Mengeš – Kamnik – Mekinje – Sp. Stranje – Zg. Stranje – Stahovica – Črna pri Kamniku – Podstudenec – Krivčevo – Volovljek – Velika planina in nazaj. Če je bilo kolesarjenje navzgor naporno je bila toliko bolj prijetna navzdol vse do Kamnika.
Prevozili smo 95 km in napravili cca 900 višinskih metrov.
Jakob, prostovoljec DCA
5. maj 2023
V Podutiku se nas je zbralo kar 31 udeležencev – žal spet le trije moškega spola. Pravzaprav je pozitivno vsaj to, da je bilo v skupini spet veliko novih pohodnic. Po vseh formalnostih s podpisi, preštevanjem in skupinskim fotografiranju smo le zagrizli v hrib. Vse v zelenju, ptičje petje in seveda neskončni pogovori so nas spremljali vso pot. Z Jakom sva med počitki za osvežitev zapela nekaj refrenov kakšne znane pesmi, pohodnice so nama pritegnile in ne mine daleč čas, ko bomo lahko ustanovili še kakšen pevski zbor. V lovski koči smo se okrepčali, pozdravili našega vnetega gorskega kolesarja Darka, ter se podali na s travo odeti vrh Velikega vrha – Klobuk. Ob spustu mimo velikega oslička v ogradi dol proti Jurčku, so nas spremljali prelepi razgledi na ljubljansko barje in hribi za njim, tja od Krima, Mokerca, Kureščka do Sv. Ahaca. Nazaj grede je bilo potrebno krepko zagristi v strmino in še osliček nas je moral vzpodbujati s svojim glasnim riganjem ia, ia, ia….Vrnili smo se po isti poti in zelo pazili, da se ne bi izgubili, tako kot sem se jaz 1. maja, ko sem iskal pravo pot za naš pohod. Tako veliko skupino bi težko sam obvladoval in takoj na začetku sta se »prostovoljno« (se reče določil sem ju) javili dve članici ter skrbeli za vse, kar se je dogajalo na repu dolge kolone. Hvala jima za trud! Pohod smo zaključili še pred planirano uro prihoda v Podutik. In takole sem zapisal pod objavo na mojem profilu fb – »Prijetno majsko vreme je bilo kot podarjen bombonček, saj nas je grel topel sonček.«
Franci Hrastar, prostovoljec in član DCA
4. april 2023, DCA Kunaverjeva
V četrtek, 4.5., sta nas v DCA Kunaverjeva obiskali Valerija Palkovič in Beti Zafran, dipl. med. sestri iz ZD Šiška, ki sta skozi predavanje udeležence opozorili, kako pomembna je skrb za lastno zdravje in predstavili dejavnike tveganja za nastanek srčno žilnih bolezni. Udeleženci so bili zadovoljni, saj so obnovili nekaj že pridobljenega znanja, hkrati pa izvedeli tudi veliko novega. Vsakemu udeležencu sta izmerili tudi krvni tlak in podali nasvete za nadaljnjo skrb zase.
V sklopu sodelovanja z ZD Šiška, nas v četrtek, 1.6., ob 12.15 čaka delavnica Tehnike sproščanja in težave s spanjem, ki jo bo izvedel Dejan Georgiev, ZD Šiška
20. april 2023
Po dveh tednih premora zaradi deževnih četrtkov smo kolesarji DCA Ljubljana le uspeli
obiskati Dobrepoljsko dolino. Potek poti je bil sledeč:
Ljubljana – Škofljica – Šmarje Sap – Grosuplje – Veliko Mlačevo – Velika Račna – Mala Račna –
Čušperk – Zdenska vas – Videm – Predstruge – Ponikve – Škocjan – Gradež – Turjak – Želimlje –
Pijava Gorica – Škofljica – Ljubljana.
Pot v Dobrepolje je bila z izjemo vzpona na Čušperk prijetna za kolesarjenje.
Videm je naselje z okoli 650 prebivalci, središče in največje naselje občine Dobrepolje na
začetku istoimenskega kraškega polja (Dobrepolje) oz. Dobrepoljske doline.
Iz Vidma smo nadaljevali v Ponikve, kjer smo si v piceriji Adamič privoščili malico. Po
kratkem počitku smo nadaljevali pot proti Turjaku in se po serpentinasti cesti navzdol spustili
v Želimlje ter nato preko Škofljice v Ljubljano.
Vreme je vzdržalo brez dežja, tako da smo srečno prispeli domov. Prevozili smo 72 km.
Jakob, prostovoljec DCA
12. april 2023
V sredo, 12. aprila smo se v DCA Zalog zbrali, da smo se iz srca zahvalili prostovoljcem, ki z nami soustvarjajo program DCA. Na proslavi so nas otroci iz vrtca Pedenjped popeljali v svet domišljije in pravljic, plesalke Zaplešimo v latino ritmih dvignile pulz in odpeljale v tople kraje, članici Zdenka in Alenka s svojimi čudovitimi pesmimi odprli srca za ljubezen in prijateljstvo, pevci Pevskega zbora Livada s svojimi ubranimi glasovi spravili v dobro voljo.
Hvala vsem nastopajočim in iskrena hvala vsem prostovoljcem.
31. marec 2023
Dan je napovedoval plohe in nevihte, a skupina 35 veselih pohodnikov se ni ustrašila niti nekaj kapelj in odpravili so se na potep po ljubljanskem barju, kjer jih je za nagrado pričakalo pravo malo polje čudovitih močvirskih tulipanov. Rožice, ki je zaščitena in jo zato lahko občudujemo le v naravi.
Naj slike povedo svojo zgodbo.
3. april 2023, DCA Rudnik
Tina Žarki je športnica, kolesarka, ultramaratonka, mamica, ženska in predvsem oseba s srcem in iskrenim nasmehom. Je dokaz, da lahko človek z močno voljo zmore vse in še več, četudi nima podpore okolice in najdražje opreme. Je dokaz, da so tudi poškodbe in ovire le preizkus, ki nam kaže našo notranjo moč. Preko pripovedi o svoji športni poti nam je nemalokdaj ušel kakšen vzdih občudovanja, ponudila pa nam je tudi veliko praktičnih idej kako kolesarjenje narediti prijetnejše in varnejše. Za njeno toplo in pozitivno pripoved se iskreno zahvaljujemo in upamo, da se srečamo še kdaj.
V drugem delu pa smo preleteli dogovore za DCA dejavnost kolesarjenje, ki smo jih sprejeli na prejšnjem sestanku ter jih tokrat še dopolnili. Zapisnik sestanka bo tudi objavljen na spletni strani.
Hvala vsem, ki ste se predavanja udeležili, svoja spoznanja in naše dogovore pa le pogumno podelite naprej.
10. marec 2023
Drage pohodnice in redki pohodniki, ne se preveč ustrašiti. Lahki pohodi bodo ob petkih še organizirani, le iz imena Po Tomovih poteh se bomo preimenovali v….si bom že kaj zmislil novega! To pa zato, ker bomo našemu Tomu v spomin organizirali memorialni pohod na Rožnik po njegovih poteh enkrat letno – v začetku leta.
Na izhodišču v Šentvidu se nas je zbralo zopet veliko število, skupaj kar 32 udeležencev – zopet moški v veliki manjšini. Pozdravilo nas je celo nekaj dežnih kapelj, vsi pa smo bili dobro razpoloženi. Ja toliko nas je bilo, da je del skupine ostal na drugi strani ceste, saj semaforji niso časovno prilagojeni takemu številu pešcev za prehod v enem ciklu.
Sam pohod je potekal pod budnim očesom mojih pomočnikov Boža Kušarja, ki je skrbel za sredino skupine in povabljenega Dušana, sicer častnega predsednika PD Iskra, ki je hodil zadnji. Obveščal me je, ali moramo upočasniti tempo, sicer smo se pa malo počakali, da bi skupaj dosegli naš cilj, Toško čelo. To je 590 m visok hrib nad istoimensko vasjo. Z vrha, oziroma nekoliko nižje, se nam odpre lep razgled na del Ljubljane in okoliškega hribovja.
Prvo presenečenje pri lovski koči je bil Vinko z dramske skupine Božekako in njegovi postrežbi se seveda nismo odrekli. V sami koči pa so nas čakali slastni, še topli, ogromni flancati, ki so nam nekaterim povzročili…..ja sline so se nam pocedile! Hvala oskrbnici, da se je potrudila samo za nas zamesiti testo že ob šesti uri zjutraj, saj sicer kočo odpira ob 12. uri.
Kratka urica uživanja na toplem sončku in ob vseh dobrotah je seveda prehitro minila.
Sledil je še spust v dolino mimo kurirčka do Podutika in s prehojenimi 14,49 km ter 17.255 koraki smo le nekaj naredili za ohranitev našega zdravja.
30. marec 2023
Kolesarji DCA Ljubljana smo odprli kolesarsko sezono z obiskom Starega gradu v Smledniku. Na zbirnem mestu LPP Celovška 160 se na je zbralo 10 kolesarjev . Potek poti je bil: Ljubljana – Medno – Medvode – Vaše – Goričane – Ladja – Zbilje – Valburga – Zapoge – Smlednik – Pirniče – Vikrče – Tacen – Vižmarje – Ljubljana.
V Smledniku smo se povzpeli na Stari grad, ki se nahaja na nadmorski višini 517 m. Grad je razvalina in ni vzdrževan. Z gradu je vidna Šmarna gora, na zahodu Lubnik, Ratitovec, Triglav, na severu Karavanke.
Po ogledu in fotografiranju smo se iz gradu spustili navzdol proti vasi Smlednik in nadaljevali pot v Ljubljano. Naredili smo 56 km.
Jakob, prostovoljec in član DCA
28. marec 2023
Za začetek smo se sredi Lavrice ob glavni cesti ustavili pri obeležji 46. severnega vzporednika, ki prečka Slovenijo. Torej smo skoraj na sredini poti med ekvatorjem in severnim tečajem.
Čakala nas je pot po Čemšeniški grajski poti. Ime je dobila po naselbini Čemšenik, ki je bila prvič omenjena (takrat so naselbine poimenovali »župe«) leta 1330 v listini češkega kralja in koroškega vojvode Henrika IV. To je razgibana krožna pot po hribovitem zaledju Lavrice, kjer se srečujeta preteklost in sedanjost. Pot sem prilagodil malo po svoje in tako smo imeli možnost uživati v pogledu na planoto cvetočih narcis. Pri dvorcu Lisičje, ki je bil zgrajen sredi 16. stoletja smo na hitro pomalicali in si ogledali lepo urejeno zunanjost. Ime je dobil po številnih lisicah, ki so bivale v bližnjem gozdu. V svojih zapisih ga je omenjal Janez Vajkard Valvazor kot dvorec, okoli katerega na lepo urejenih vrtovih rastejo redke cvetlice.
Sledil je spust do največjega izkopanega avtocestnega useka v Sloveniji z izkopanimi več kot 2 milijona kubičnih metrov materiala. Po prečenju avtoceste je sledil strm vzpon in po ovinkastih strmih že kar pravih planinskih poteh smo dosegli Mali Molnik. Tu smo v zavetju imeli postanek za malico. Po njej smo v nekaj minutah dosegli 582 m visok Molnik z visokim mlajem, na katerem je plapolala zastava. Hrib je bil v preteklosti pomembna strateška točka. O utrjeni naselbini nam pričajo odkriti žarni in skeletni grobovi ter pokopne gomile. Zaradi razlik v kulturi pokopa sklepajo, da je na tem področju živelo več ljudstev, med njimi v 8. in 7. stoletju pred našim štetjem tudi Iliri. V drugi svetovni vojni so tu 13. julija ustanovili Molniško četo, ki je bila prva partizanska četa na Slovenskem. Na to danes spominja tudi spomenik v bližini vrha.
Zaradi vse močnejšega mrzlega severnega vetra se nas je četica 14 Hitrih polžkov odločila za spust proti naslednjemu našemu cilju, novemu razglednemu stolpu na Orlah. Spuščali smo se po severni strani hriba, saj smo tako lahko opazovali belo Ljubljano in še bolj bele zasnežene Kamniške planine, Karavanke, Julijce s Triglavom v sredini….Orle so obcestna vasica, to je ena dolga vas in zopet je sledil vzpon, tokrat po asfaltni cesti. Na sredi vasi se nam je pred gasilskim domom odprl lep pogled na južni del Ljubljane in avto cestna vozlišča na Rudniku. Seveda pa smo z razglednega stolpa še enkrat uzrli lepoto naše Slovenije. Pogledi so bili zelo hitri in v momentu smo se odpravili dol, da nas ne bi veter odpihnil.
Do izhodišča na Lavrici je sledil spust mimo Hrastarije, katero ime je dobila po mogočnih hrastih, ki so nekdaj rastli v bližini. Zdaj je tam ranč s konji, katere smo opazili v daljavi pri svojem dnevnem obroku hrane. Naša pot se je končala na izhodišču v točno predvidenem času s prehojenimi več kot 15 km in skoraj 18 tisočimi koraki.
Zapisal član prostovoljec DCA Franci Hrastar
23. marec 2023
Zbrali smo se kar lepa skupina. Vseh nas 19 udeležencev željnih vodenega sprehoda v naravi smo uživali, klepetali, kakšno zapeli in kot bi mignil smo bili pod mogočnim razglednim 17 m visokih stolpom na Rašici. Uradno je ta 641 m visoki vrh poimenovan po narodnem heroju Stanetu Koscu. Na pobočju pod vrhom stoji gručasta vas Rašica, ki je bila 20. septembra 1941 s strani nemške okupacijske vojske, prva požgana vas na Slovenskem.
Le peščica nas je prehodila 90 stopnic do vrha. Razgledov ni bilo prav veliko, pihal je močan veter in kar hitro smo se spustili v zavetje planinskega doma. Okrepčali smo se, seveda ni izostalo skupinsko fotografiranje in v dolino smo se podali s pazljivim korakom. Nekoliko smo se držali desno in neplanirano prehodili eno zanimivo in s potočki prepredeno krožno pot do izhodišča. Sklenili smo, da se bomo naslednjič na vrh podali po tej nemarkirani poti.
Zapisal član in prostovoljec DCA Franci Hrastar
DCA Povšetova
Franci Gruden se predstavlja s prvo samostojno razstavo v času njegovega ustvarjanja. Pri svojem ustvarjanju je zelo vztrajen in natančen. Slike, ki jih razstavlja so v akvarelu. Začel je slikati leta 2019 v DCA Povšetova. Svoja dela ustvari od začetka do konca na urah slikanja v centru. Franci je resnično nadarjen in zelo uživa v svojem delu. Zelo rad slika naravo in tihožitja.
Vljudno vabljeni na ogled razstave v DCA na Povšetovi 20.
Mentorica: Vanda Žužek
27. marec 2023, DCA Rudnik
Ne čakaj pomladi, ne čakaj na maj…poje ena od pesmi in tudi mi smo se odločili, da ne bomo
čakali z ljubeznijo, veseljem in srečo, ki jo ustvarjamo skupaj s člani. Na prelep sončen dan
smo z nastopajočimi: Stiški kvartet, otroci glasbene šole Rakovnik, člani DCA in kantavtorico Olgo Weissbacher pripravili lepo in sproščeno prireditev.
Iskrena hvala vsem nastopajočim, članicam, ki so pripravile sceno in tudi gledalcem, ki so se v izjemno lepem številu odzvali na vabilo.
24. marec 2023, DCA Gosposvetska
Prebuja se narava, v zraku je čutiti spremembo, vemo, da prihaja pomlad. Tako smo v DCA Gosposvetska pripravili srečanje, ki je bilo namenjeno pozdravu pomladi in vsem praznikom, ki imajo svoj dan v mesecu marcu. Da smo obeležili vse praznike, smo pripravili medgeneracijski kulturni program, kjer smo prepevali in plesali. Obiskali so nas učenci iz OŠ Toneta Čufarja. Prireditev so otvorili učenci, ki so nam na flavtice zaigrali pesmice: »Jaz pa grem na zeleno travco«, »Mojčina pesem« in Abraham ima seden sinov«. Nato je sledila avtorska recitacija dveh pesmi učenke Dominike: »Cesta« in »Všeč si mi, zgaga« in še nastop učenk, ki so zaplesale in zapele na pesem »Bloody Mary«. V drugi polovici srečanja pa so nastopili člani, in sicer nam je pevska skupina 60+ prepevala slovenske ljudske pesmi, energične trebušne plesalke so nam pričarale orientalsko vzdušje na pesem »Volare«, prostovoljka Helena nam je razmigala roke, članice Mira, Katja in Vlasta pa so poskrbele za recitacije pesmi. Hvala vsem nastopajočim in vsem, ki ste se proslave udeležili. Želimo vam sončne in vesele pomladne dni!
21. marec 2023
S prav lepim modernim vlakom smo se zapeljali do Kočevja. Sprehodili smo se skozi center, si ogledali notranjost mogočne cerkve – bazilike – Sv. Jerneja, pa spomenik NOB, kjer je na kipu Mati s kurirčkom kiparju Lojzetu Mavriču bil za model leta 1953 oče naše tokratne udeleženke.
Do izhodišča za naš prvi cilj, še delno zasneženi Mestni vrh z razglednim stolpom, smo morali premagati še nekaj asfaltnih poti, da bi kar hitro zagrizli v breg. Po dveh urah hoje smo si pod razglednim stolpom privoščilo počitek in malico. S stolpa se nam je odprl lep pogled na Kočevje z rudniškim jezerom in hribovja v ozadju. Po strmi krožni poti smo se namenili še do Koče pri Jelenovem studencu, ki je med tednom seveda zaprta. To pa ni bil vzrok za fotografiranje pred njo z lesenimi skulpturami medvedov.
Kar hitro smo se odpravili proti razvalinam gradu Fridrihštajn. Pot je potekala pod Požganim hribom (itak samo vzponi in spusti), da bi po izredno strmi poti dosegli ruševine gradu in se po lepo izdelanih stopnicah vzpeli na vrh. Grad je dal med leti 1423 in 1425 zgraditi grof Friderik Celjski, takratni fevdni gospodar Kočevske, da bi v njem lahko živel s svojo izvoljenko Veroniko Deseniško. Ruševine gradu in ostankov najvišje ležeče grajske stavbe na Slovenskem še danes pričajo o prepovedani ljubezenski zgodbi med zaljubljencema, ki sta na gradu za kratek čas našla svoje zatočišče. Z ljubeznijo se Friderikov oče ni sprijaznil in je dal Friderika zapreti, Veroniko pa utopiti. Na prepovedano ljubezensko zgodbo opominjajo le zbledeli spomini, ruševine in skala, v katero na bi pred davnimi časi kamnoseki za zaljubljenca vsekali sedeža…
Tudi tukaj gor ni izostalo skupinsko fotografiranje, a hitro smo se odločili za pot v dolino, saj nas je čakalo še preko 500 m spusta po lepo speljanih gozdnih poteh. Še čemaža so nekatere nabrale mimogrede (upam, da ne ostankov jeseni rastočega smrtno nevarnega jesenskega podleska, ali strupene sveže rastoče šmarnice).
Osemnajsterica nas je premagala še veliko več, kot v vabilu napisanih 600 višinskih metrov, premagali smo tudi nekaj čez 12 km poti v 6 urah (efektivne hoje 5 ur in 15 minut). Kar malce utrujeni smo se nekateri počutili, a kljub temu smo med potjo ubrano zapeli in s tem prepodili tiste kosmate velike prebivalce teh krajev – medvede namreč.
Na cilju pa obvezna kavica, mogoče malo pivce za osvežitev in ker je v bližini avtobusna postaja, smo se še pravočasno napotili na avtobus in se srečno, polni novih vtisov, pripeljali do doma.
Zapisal v reportažo strnil organizator pohoda in prostovoljec Franci Hrastar
Letos smo se v DCA Zalog odločili, da se bomo na Dan žena izogibali štedilniku in ta dan preživeli z odlično družbo, odlično hrano in odlično glasbo. Ponovno so nas v Gostilni Pri mostu lepo sprejeli, skupaj smo proslavili ženske na najboljši način, s smehom in plesom.
7. marec, DCA Rudnik
Izobraževanje je izvedel policist in planinski vodnik, teme pa smo dopolnile tudi strokovne sodelavke DCA. Namen predavanja je bilo obnoviti temeljna dejstva, ki jih moramo upoštevati pred/med obiskom hribov, pravil in reda, ki velja pri obisku hribov, pravila skupinskega pohodništva, uživanje alkohola in prevozi. Poudarek je bil na pohodnikih. Na predavanju je planinski vodnik izpostavil, da se moramo vedno pred pohodniško turo vprašati: ZAKAJ, KAM, S KOM, KDAJ IN KAJ POTREBUJEM. Izredno pomembna je pravilna pohodna oprema. Pogovarjali smo se tudi o uporabi pohodnih palic in varnostni razdalji, tempu in velikosti skupin. Izpostavili smo poznavanje pomena in uporabe prve pomoči. Želeli smo izpostaviti da je nujno upoštevanje navodil prostovoljca, ki je odgovoren za varnost celotne skupine. Prijave na vse pohodne izlete bodo pri strokovnih delavkah v vseh centrih. Prevozi bodo z javnim prevozom ali z najetim avtobusom (nič več z osebnimi avtomobili). Na ta način želimo prispevali k večji odgovornosti in varnosti vseh udeležencev pohodov. Sprejeti dogovor bo objavljen tudi na spletni strani.
Zahvaljujemo se Roku, da je pripravil dobro predavanje in da nas bo morda vsaj enkrat v prihodnosti tudi sam vodil po čudoviti Sloveniji.
V torek smo imeli pohod na Gradež. Z vlakom smo se zapeljali do Velikih Lašč, pot pa smo po stari rimski cesti nadaljevali do vasi Ponikve. Občudovali smo lepo urejeno vas z lepimi hišami, ena od naših udeleženk pa nas je razvajala s kavico in keksi, ker smo šli mimo njene hiše. Pot smo nadaljevali po gozdu do spomenika, kjer je bil krščen Primož Trubar. Kmalu zatem smo prispeli v Gradež, kjer nas je pričakal prijazni domačin, ki nam je opisal zgodovino kraja in nam pokazal mnoge zanimivosti. Ogledali smo si tudi sušilnico sadja, malicali pa smo proseno kašo s suhimi slivami. To je stara slovenska jed, ki se jo spomnijo le nekateri. Spustili smo se proti gradu Turjak, kjer smo se z avtobusom odpravili proti Ljubljani. Udeležencev nas je bilo 21 in uživali smo v prijetnem vremenu in mnogih spoznanjih.
Hitri polžki, 15 se nas je zbralo, smo se tokrat podali na Jezersko. Napoved je bila, da bo ta dan v gorah hladno. In res, pašniki na Zgornjem Jezerskem so bili pobeljeni od jutranje slane. Pred vstopom na parkirišče v Ravenski kočni, nas je presenetila zapornica, ki je prej tam ni bilo. Plačali smo parkirnino in veselo naprej. Že ko smo stopili iz vozil, nas je objel pravi zimski mraz. V bundah, kapah in rokavicah smo se zagrizli v strmino. Ta nas je ogrela in oblačila so romala nazaj v nahrbtnike. Kmalu smo dosegli pašnike na Jenkovi planini. Na prijetnem sončku smo posedeli na klopci ljubezni in se ponovno zagrizli v strmino. Še slaba ura in bili smo na cilju, na 1787 m visokem Golem vrhu. Premagali smo kar 800 m nadmorske višine. Po kratkem počitku in slikanju, ter uživanju v razgledu na čudovite vrhove na vse strani, Kamniško Savinjski vršace, pogled nam je segel vse do Triglava, smo se odpravili v dolino. Med potjo smo uživali še ob nabiranju gob, predvsem marel in sirovk. Še kavica ali čaj v Penzionu pri jezeru in veseli, malce utrujeni smo se odpravili proti domu.
prostovoljec in član DCA Štefan Rojina
Slovenski šolski muzej, odlično ste prenovili prostore! Kakšna praktična in elegantna postavitev, high-tech, na momente bizarna: lutke so realistično pozicionirane, rahlo strašljive, sploh pojoča pionirka (osebno mnenje). Super je bilo, dame zadovoljne, tudi z izvorno učilnico, kjer so sploh uživale v verni postavki šolskega pohištva. Pridemo v prihodnje spet. Hvala Urša za vodstvo!
Zapis in foto: Irena Kazazič, prostovoljka DCA
3. festival športa in rekreacije starejših v Ljubljani je potekal v sredo, 21. septembra 2022 na lokaciji Dnevnega centra aktivnosti za starejše Rudnik in Balinarske dvorane Krim, v organizaciji Komisije za šport pri Mestni zvezi upokojencev Ljubljana. V izvedbi so sodelovali prostovoljke in prostovoljci dnevnih centrov aktivnosti za starejše in društev upokojencev.
Festival je potekal v lepem jesenskem vremenu. Udeležba je bila nekoliko manjša, vendar je bil program izpeljan v zadovoljstvo vseh navzočih, ki so se pomerili v balinanju, namiznem tenisu, pikadu, prstometu in razmeroma novi igri štrbunk. Čeprav ni bil glavni poudarek na tekmovanju, temveč aktivnem druženju, so bili podeljeni kompleti medalj najuspešnejšim trem ženskam in moškim v posamezni športni disciplini. Iskrene čestitke vsem udeleženkam in udeležencem!
Zapisal organizator dogodka, gospod Stane Tomšič, predsednik Komisije za šport pri MZU
V septembru smo Dnevni centri postali Demenci prijazna točka in ker je september mesec ozaveščanja o demenci, smo se z ZD Vič odločili, da bomo jesensko predavanje obarvali demenci prijazno. Pogovarjali smo se o tem kaj je demenca, kako jo prepoznati in na kakšen način preprečujemo tveganje za nastanek. Spraševali smo se tudi o tem, kako je živeti z demenco ter kam se obrniti po pomoč. Hvala ga. Karmen Seljak dipl. m.s. iz ZD Vič za vse koristne informacije, ki nam bodo sigurno prišle prav.
Pretekli teden so v Mariboru potekali že 28. Dnevi Socialne zbornice, osrednje strokovno združenje v socialnem varstvu, z naslovom »Od besed k dejanjem: Vključujoče kreiranje boljše prihodnosti v socialnem varstvu«.
Častni pokrovitelj dogodka je bil Luka mesec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Prisotne pa je nagovorila tudi mag. Urška Klakočar Zupančič, predsednica državnega zbora RS. Po strokovnih plenarnih predavanjih so se zvrstili še konstruktivni delovni otočki in neformalno druženje strokovnih delavcev s področja socialnega varstva.
Strokovnega srečanja se je udeležila vodja programa DCA, Katja Krivec, ki je ob zaključku dogodka tudi slavnostno prevzela verifikacijsko listino, ki potrjuje, da program DCA izpolnjuje vse pogoje za vključitev v mrežo javnih socialnovarstvenih programov.
Prvi dan festivala je bil poln smeha, druženja in presenečenj. Na slavnostni otvoritvi smo prejeli Priznanje za izjemen doprinos k razvoju Festivala za tretje življenjsko obdobje. Zahvala, da smo si prislužili priznanje gre vsem prostovoljcem, ki ste pripravljali nastope in delavnice; članom, ki nastopate in vsem tistim, ki si svojo podporo pokažete z ogledom nastopov.
Dopoldne smo nadaljevali z ustvarjalno delavnico, ki jo je pripravila prostovoljka Branka. Mimoidočim je pokazala, kako z zgibanjem dekorativnega papirja izdelajo lično darilno embalažo in denarnice. Gospa Branka je poskrbela tudi za video posnetke in fotografije, da si bomo lažje zapomnili te lepe trenutke.
Gospa Marjana je pripravila delavnico risanja mandal, obiskovalce je očarala in navdušila s potrpežljivostjo in širokim spektrom znanja. Gospod Janez je sodeloval na okrogli mizi, tema razprave je bila: Kakšne spremembe bi morala prinesti digitalna preobrazba v življenja starejših oseb in ranljivih skupin? Janez je odlično predstavil ovire s katerimi se soočamo in potrebne spremembe za odpravo le teh.
Pestro dogajanje pa je bilo tudi na odprtem odru. Nastope DCA je otvorila skupina Plesne telovadbe iz DCA Tržaška. Plesno telovadbo vodi Sara Dalila in tudi tokrat je bil nastop energičen. Kmalu za njimi je občinstvo navdušil Pevski zbor Livada, pod vodstvom zborovodje Jožice Volk so zapeli venček ljudskih pesmi. Med nastopom pa sta jih s plesnim nastopom presenetila Sara Dalila in Andrej, zaplesala sta valček. Današnje nastope smo zaključili z nastopom Dramske skupine Božekako, predstavili so se z enodejanko Analfabet. Vsem prostovoljcem, nastopajočim in obiskovalcem hvala, ker z nami soustvarjate zgodbo DCA.
Drugi dan festivala je za nami. Dogajanje na stojnici je bilo ves dan pestro, obiskovalci so se zanimali za aktivnosti, ki potekajo v naših centrih in občudovali unikatne izdelke, ki so jih izdelale spretne roke ustvarjalk in ustvarjalcev DCA.
Na glavnem odru so se članice in člani, pod vodstvom prostovoljca Janeza, predstavili s točko Tai ji in si prislužili velik aplavz, saj so točko izvedli mojstrsko. Sara Dalila je s plesno delavnico v MOL-ovem kotičku poskrbela, da smo pošteno migali, naučila nas je osnovnih korakov salse. Kljub miganju smo na koncu imeli še več energije, saj smo se ves čas zabavali.
Predsednik Mestne zveze upokojencev Ljubljana, Marjan Sedmak in strokovna vodja programa DCA, Katja Krivec pa sta se udeležila okrogle mize z naslovom Od staranja k dolgoživosti, v organizaciji
MZU-ja.
