2. septembra 2024

Vročina še kar ni popustila in odločitev, da se s kolesi podamo na pot proti Bevkam že ob pol osmih zjutraj, je bila popolnoma na mestu. Žal nas je naša pot vodila po ozki cesti ob robu barja in na prvi šolski dan je bil prometni kaos od Vrhnike do Ljubljane (tudi drugje ni bilo nič bolje), pa so vozniki iskali vse možne obvoze in mi – deveterica nas – smo bili ravno tam, nebodigatreba na njihovi poti. Smo bili pač še pazljivejši. Na en čvek smo se ustavili pri prijateljici Adrijani v Notranjih Goricah, da bi se v Bevkah sprostili pri prijatelju in osvežili s hladno vodo. Nazaj grede se je Franci s ponijem poslovil od nas. Tako hiter je bil, da ga še na gasilski fotografiji ni. Etapa pa je bila nekoliko krajša od prejšnjih – le 38 km. Seveda tu niso všteti prevoženi kilometri posameznikov do izhodišča.

Zapisal Franci Hrastar, prostovoljec in član DCA