27. februarja 2026

Tokratni pohodniški petek smo pohodniki začeli z velikim presenečenjem – skupini sta se pridružila dva
nova moška člana in naša, zadnje pol leta le ženska družba, je zaradi tega zasijala v polnem sijaju.
Kot običajno, nekaj nas z avtomobili, večina pa z rednim avtobusom, smo se nas osemnajsterica zbrali na
izhodišču na Lavrici. Za začetek sem povedal, da tukaj poteka navidezna premica 46 vzporednika severno
od ekvatorja. Pred leti je občina Škofljica na mestu prečenja postavila obeležje. Za orientacijo, skozi katere
večje kraje ali mesta poteka ta vzporednica, sem povedal, da Ljubljana leži že na 46,03 stopinjah, Maribor
na 46,55, Italijo vzporednik preči severno od Benetk in naprej severneje skozi mesta Varese in Como. Skozi
Švico poteka blizu Lugana in Ženeve. Pa se preselimo čez Atlantik v ZDA kjer preči Oregon, južno od mesta
Seatle, v Kanadi ležita Ottawa in Montreal na 45°30′N, preči kraje v Quebecu. Poglejmo še Rusijo – tam
prečka južni del Sibirije in otok Sahalin, v Ukrajini Odeso in v Romuniji skozi osrednji del države blizu
mesta Târgu Mureș, Cluj, Napoca ter na za proti Sloveniji čez severni del Hrvaške mimo mest Varaždin in
Čakovec.
Naša skupina je na koncu naselja Lavrica zagrizla strmo v hrib in po meglenem začetku nas je kmalu
pozdravilo toplo pozno zimsko sonce. Lepa gozdna pot nas je pripeljala na Šeparjev vrh in našo najvišjo
točko vrh Smrečje. Odprli so se nam pogledi na zasnežene Kamniško Savinjske Alpe na severu, spredaj
vasico Orle in desno Molnik. Proti jugozahodu pa nam je pogled segal na hribe kot Sv. Ahac, Kurešček,
Mokerc, Krim in pred njim ljubljansko barje.
Pot nas je vodila dalje do dvorca Lisičje. Tik pred njim nas je »graščaku« najbližji sosed Franc (najbolj frišen
pevec pri Ljudskih pevcih Škurh) zaustavil in postregel z več dodatki »ta krepkega«. Veliko smeha, njegovih
pričevanj – tudi kako si je upal s helikopterjem zapeljati pod viaduktom avtoceste Reber. Ni manjkalo
fotografiranja tam pred njegovim cvetočim vrtom in s težkim srcem smo se poslovili od njega.
Malica iz nahrbtnika pred dvorcem Lisičje se je vsem prilegla. Dvorec (nemško Gayerau) se nahaja nad
Škofljico in izvira iz prve polovice 16. stoletja. Skozi stoletja je bil znan predvsem po svojih izjemnih vrtovih
in bogati knjižnici, v kateri je raziskoval tudi Janez Vajkard Valvasor. Pohodniški skupini sem natrosil še
nekaj podatkov o dvorcu in jih povabil na Modri pohod ter predstavitev trenja in predenja lanu. Na teh
dogodkih pride na obisk sama baronica Luisa Haller von Hallerstein – kot lik v kostumiranem vodenju po
dvorcu obiskovalcem razkriva skrivnosti življenja na gradu. Družina Haller von Hallerstein (baron Franc Karl)
je dvorec kupila leta 1803.
Prišel je čas za odhod proti parku čutil. To je sodoben tematski park na obrobju Škofljice, ki je bil uradno odprt
maja 2023. Nahaja se na območju zadrževalnika vode ob potoku Škofeljščica. Park v malem združuje značilnosti
Ljubljanskega barja. Z izkopom gline za zadrževalnik je nastal bajer, ki predstavlja nov, vitalen vodni
ekosistem.
Sledil je še zaključek pohoda in dolgo pričakovana kavica. Se pa običajno ob koncu izleta nekaterim
pohodnicam tako zelo mudi domov, da dobiš občutek, kot da smo še vsi srednjih let z doma mladimi
družinami in ne skupina iz DCA Ljubljana, kjer se v raznih aktivnosti družimo upokojenci.
Zapisal prostovoljec Franci Hrastar